Izvirni naslov: Interdit aux chiens et aux Italiens
Države in leto produkcije: Francija, Italija, Portugalska, Švica, Belgija, 2022
Format predvajanja: DCP, HD file

Na začetku 20. stoletja je življenje v majhni italijanski gorski vasici Ughettera, v kateri živi družina Ughetto, neizprosno. Služb je malo, lačnih ust pa veliko. Mlad fant Luigi Ughetto (režiserjev dedek) zato skupaj z bratoma v želji po boljšem življenju zapusti dom in se v iskanju službe odpravi čez mejo. V švicarskih in francoskih Alpah opravljajo pomembna, a težaška, gradbena dela, ki jih domačini nočejo delati. Medtem se Luigi zaljubi v hčerko delovodje, Cesiro, in z njo si hitro ustvarita skupno življenje. A družinska idila ne traja dolgo. Kmalu jo prekinejo Luigijev vpoklic v vojno v Afriki in druge tegobe, ki pestijo to območje med obema svetovnima vojnama.

Film odlikuje očarljiva stop animacija z izrazitim avtorskim pečatom. Avtor je lutkam dodal tudi predmete, ki so bili del vsakdanjega življenja tedanjih družin in jih v filmu uporabi kot del scenografije. Skozi namišljeni dialog s svojo babico Cesiro izriše takratno življenje italijanskih migrantov ter tako skozi zgodbo oživi družinsko in s tem tudi našo skupno zgodovino.

Filmska zasedba


Režija: Alain Ughetto
Scenarij: Alain Ughetto, Alexis Galmot, Anne Paschetta
Oblikovanje likov: David Roussel
Animacija: Marjolaine Parot
Direktor fotografije: Fabien Drouet, Sara Sponga
Montaža: Denis Leborgne
Glasba: Nicola Piovani
Glasova: Ariane Ascaride (Cesira), Alain Ughetto (pripovedovalec)
Producent: Alexandre Cornu
Koproducenti: Jean-François Le Corre, Mathieu Courtois, Ilan Urroz, Nicolas Flory, Manuel Poutte, Enrica Capra, Luis Correia, Nicolas Burlet
Produkcija: Les Films du Tambour de Soie
Koprodukcija: Vivement Lundi !, Foliascope Graffiti Film, Lux Fugit Film et Umedia, Nadasdy Film, Ocidental Filmes, Auvergne-Rhône-Alpes Cinéma
Distribucija v Sloveniji: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta

O avtorju


Alain Ughetto je od očeta in dedka podedoval izrazito zanimanje za ročno delo, ki ga v svoje filmsko ustvarjanje preliva skozi animacijo kot način raziskovanja intimnega. Leta 1985 je za film La Boule iz rok Alaina Resnaisa prejel cezarja za najboljši animirani kratki film. Leta 2013 je režiral celovečerni film Jasmine, v katerem se v vrtincu kaosa v Teheranu ob koncu 70-ih let 20. stoletja odvije ljubezenska zgodba. Film je prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši animirani celovečerni film. Po dolgem obdobju zorenja se zdaj vrača z zgodbo svojega dedka – ki je tudi zgodba številnih drugih italijanskih migrantov.

Filmografija:

1981 - L’Échelle (kratki film)
1985 – La Boule (kratki film)
2013 - Jasmine (celovečerni film)
2022 - Psom in Italijanom vstop prepovedan (celovečerni film)

Image

Pri tem filmu sem hotel pokazati ljudi med delom, ljudi, ki so v Franciji gradili našo infrastrukturo: predore, ceste, mostove, jezove; ljudi, ki so brez skrivanja ostali povsem nevidni. Osvetlil sem to zgodbo, ki se začne v ednini in zelo hitro preide v množino. Naj smo Poljaki, Španci, Portugalci, Indijci, Vietnamci ali Severnoafričani, je preteklost del naše DNK. Hotel sem pričati o tem, »kako smo takrat sprejeli vse tujce«, v čemer se zrcali tudi današnji čas. /…/ Pod površjem bolečine, ki jo prinaša osebna zgodba, sem odkril osupljivo potovanje, o katerem pripoveduje film. Rad bi poznal Luigija, svojega dedka, vendar ga nisem. Poznal pa sem babico Cesiro … Imel sem dvanajst let, ko je umrla, klical sem jo 'babi'. Zame se je babi taka že rodila, tam pri plinskem štedilniku, oblečena v črno, z rokami v polenti. Hotela je biti bolj francoska od Francozov, zato je nikoli nisem slišal govoriti italijansko. Z njo je kuhinja pela že od jutra s polento in mlekom, polento in zajčjo obaro opoldne ter polento iz pečice zvečer. In potem sem ugotovil, da je bila babica, še preden jo je kdo klical babi, Cesira, da je bila mlada in lepa, da je nosila barve, da je bila zaželena in ljubljena. /…/ Cesira je postala 23 cm visoka figurica, ki jo vidimo v filmu. Ko sem ji zastavljal vprašanja, mi je povedala svojo zgodbo, o svojem življenju v Italiji, o tem, kako je spoznala Luigija, o odpovedani poti v Ameriko, o tem, zakaj Francija ….

Alain Ughetto o filmu

Zanimivosti o filmu


Ustvarjanje filma se je začelo pred devetimi leti, ko je režiser filma Alain Ughetto obiskal vas Ughettero, kjer bi naj po pričevanju pokojnega očeta živela njegova babica in dedek. Želel je izvedeti kaj več o njunem življenju, vendar ni našel nobene njune sledi. Pri raziskovanju si je zato pomagal s knjigo italijanskega sociologa (Nuto Revelli: The World of the Vanquished), ki je na podlagi pričevanj kmetov iz obdobja njegovih starih staršev opisal takratno življenje, zaznamovano z lakoto, bedo in vojno. V vasi je med svojim obiskom zbral predmete, plodove, živila ipd., ki so bili del njihovega vsakdanjega življenja (oglje, brokoli, kostanj …), in jih nato uporabil v filmu kot del scenografije (brokoli postane drevo, oglje gora, sladkor opeka ...).


Nagrade in festivali


- nagrada za najboljši celovečerni filmi po izboru žirije, Mednarodni festival animiranega filma Annecy 2022
- nagrada za najboljši celovečerni animirani film, Evropske filmske nagrade 2023
- izbor za predfestivalsko sekcijo, Festival v Locarnu 2022
- izbor za sekcijo Limelight, Mednarodni filmski festival Rotterdam 2023