Izvirni naslov: Myši patří do nebe
Države in leto produkcije: Češka, Francija, Poljska, Slovaška , 2021
Format predvajanja: DCP, HD file

Bojevita miška Hopka in plahi lisjak Beloprsec se po nesrečnem pripetljaju nevede znajdeta v živalskih nebesih. V tem nenavadnem okolju morata pozabiti na svoje naravne nagone in na popotovanju po novem svetu združiti moči. Miška in lisjak po številnih dogodivščinah in nepričakovanih prigodah naposled postaneta najboljša prijatelja.

Film Tudi miši gredo v nebesa govori o upanju, iskanju ljubezni in pogumu ter o preseganju predsodkov in celjenju starih ran. Pokaže nam, da je vse, kar se zdi že skoraj končano, lahko začetek nečesa novega, in da je mogoče premagati tudi na videz nepremagljive stvari.

Filmska zasedba


Režija: Denisa Grimmová, Jan Bubeníček
Scenarij: Alice Nellis, Richard Malatinský
Avtorica knjižne predloge: Iva Procházková
Umetniški direktorji: Denisa Grimmová, Jan Bubeníček, Jan Kurka
Direktor fotografije: Radek Loukota
Glasba: Krzysztof A. Janczak
Montaža: Vladimír Barák
Glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Primož Pirnat, Blaž Šef, Matej Puc, Vesna Pernarčič, Gašper Malnar, Asja Kahrimanovič, Borut Veselko, Teja Bitenc, Iztok Lužar, Uroš Smolej.
Producenti: Vladimír Lhoták, Alexandre Charlet, Grzegorz Wacławek, Jonathan Hazan
Produkcija: Fresh Films, Les Films du Cygne, Animoon, Cinemart production
Distribucija v Sloveniji: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta

O avtorjih


Denisa Grimmová, režiserka

Denisa je animatorka, specializirana za 2D in stop animacijo. Režirala je več uspešnih kratkih filmov, delala pa je tudi kot scenografka, med drugim pri celovečerni stop animaciji Fimfárum – Do třetice všeho dobrého. Za svoje delo pri tem filmu je bila nominirana za nagrado češki lev.

Filmografija:

Fimfárum – Do třetice všeho dobrého (2011)
Czech Pexeso (2010)
Lavičkáři / On a Park Bench (2006)
Čapí film / Stork Film (2003)
Hiccup (2002)

Image

Pri tej zgodbi mi je všeč, da govori o težavah, s katerimi se spopadajo vsi otroci, denimo o strahu. Otroci občutijo strah različno močno, a nihče se mu ne more izogniti. Pogosto sta tudi smrt in prijateljstvo temi, s katerima se srečamo že zelo zgodaj. Še ena pomembna tema so predsodki. Miška je vedno mislila, da so lisice hudobne in da se nikoli z nobeno ne bi mogla spoprijateljiti. Toda v tem vzporednem nebeškem svetu, v katerem se živali ne morejo več jesti med sabo in kjer so osvobojene svojih naravnih nagonov, miška odkrije, da ima z lisjakom veliko skupnega, da so obema všeč iste stvari in da podobno razmišljata. Film govori o tem, da je včasih treba pretresti ustaljeni red, pa naj bo naravni ali ne.

Denisa Grimmová

Jan Bubeníček, režiser

Jan je študiral na filmski akademiji FAMU v Pragi pri profesorju Břetislavu Pojarju. Kot mentor je sodeloval na delavnicah na festivalu v Šintokuju, festivalu animacije v Kobeju, Kjotski univerzi za umetnost in oblikovanje ter filmski akademiji v Jamagati. Njegov film Tři Fuové se je na filmskem festivalu v Cannesu uvrstil v izbor Kodakovih novih evropskih talentov.

Filmografija:

Smrtelné historky / Murderous Tales (2016)
Pirát / The Pirate (2012)
Tři Fuové / The Three Fuos (2000)
Ludvíkova Hlídka / Lewis' Watch (1998)

Image

To je tudi film o ljubezni in samouresničitvi. Naša mala miška se trudi najti izgubljeno ljubezen, kakršno ji je izkazoval oče, preden ga je veliko prezgodaj pokončala hudobna lisica, zato se mora znebiti strahu. V tej preizkušnji ji pot prekriža še eno občutljivo bitje, lisjak, ki prav tako išče ljubezen in bo naredil vse, da pridobi njeno zaupanje in postane njen prijatelj.

Jan Bubeníček

Zanimivosti o filmu


Film je nastal po knjižni predlogi Miši gredo v nebesa avtorice Ive Procházkove, ki se v svojih delih pogosto dotika težjih tem, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki. Zgodbo o živalskih nebesih je napisala tudi zaradi lastnega otroškega strahu pred smrtjo. Knjigo je v slovenskem jeziku leta 2019 izdala Založba Miš.

Film je občasno nastajal na osmih različnih lokacijah po Evropi. Celoten proces ustvarjanja filma je trajal 6 let, samo snemanje pa nekaj več kot 14 mesecev. Za film je bilo zgrajenih približno 80 kompletov kulis in ročno izdelanih več kot 100 lutk. Snemalo se je na več različnih prizoriščih naenkrat, z osmimi animatorji, zato je film v organizacijskem in proračunskem smislu največja produkcija stop animacije v češki zgodovini.


Intervju z Ivo Procházkovo, avtorico knjige Miši gredo v nebesa


Kako se je rodila ideja za to zgodbo?

O človekovi duši je bilo veliko napisanega, in to kljub temu, da niso njenega obstoja nikoli dokazali, zelo redki literati pa so pisali o dušah živali. To se mi že od majhnega zdi krivično. Ko nam je umrl hrček in smo ga pokopali, je bila moja sestrica zelo žalostna, zato sem si izmislila zgodbico o tem, kako duša našega hrčka odpotuje v živalska nebesa in kaj vse tam najde. Sestrico je to pomirilo, zato sem se odločila, da bom, ko odrastem, napisala knjigo o našem hrčku in njegovi pustolovščini v nebesih. Nazadnje pa je hrček postal miška.

Zakaj ste želeli povedati to zgodbo?

Skoraj vsi otroci se radi zabavajo in skoraj vsi otroci se sprašujejo, kaj pomeni smrt in kaj se zgodi po smrti. Odločila sem se, da to dvoje združim in napišem zabavno knjigo o smrti, pa tudi o prijateljstvu, natančneje o nemogočem prijateljstvu. Samo ugibamo lahko, kaj se zgodi po smrti, zato me niso skrbeli očitki literarnih kritikov, da sem se preveč oddaljila od realnosti ali da sem si izmislila nerealističen scenarij ali neprepričljiv konec. Pisanje te knjige je bila ena najboljših izkušenj, ki sem jih doživela kot avtorica. Bilo je, kot da bi se odpravila na pustolovščino, na lov za zakladom.

Zgodba o miški in lisjaku je v literaturi klasika. V čem je vaša zgodba drugačna?

To ni klasika, je moja avtorska zgodba. Tudi v drugih knjigah sem se držala tega, kar me zanima in kar hočem povedati, ne glede na to, ali sem pri tem ubrala pot, ki je bila prehojena že neštetokrat, in ali ta pot spoštuje določene umetniške in družbene omejitve ali jih ruši. Liki v moji zgodbi niso simboli ali nadomestki za teorije, ki jih hočem razdelati. So posamezniki. Rada bi, da jih otroci sprejmejo kot take in do njih kaj začutijo. Vzbujanje empatije, doživljanje čustev, to je bilo zame vedno najpomembnejše.


Animacijska tehnika


Film po vizualni plati združuje stop animacijo lutk v fizičnih okoljih, digitalno 3D animacijo za nekatere živali in žuželke, ki letijo ali plavajo, ter posebne učinke, ki povezujejo fotogrametrijo, računalniško slikanje in digitalno videomapiranje, za sekvence v Gozdu vseh gozdov.

Lutkovna tehnika

Vsaka lutka ima členjeno jekleno ogrodje, ki animatorjem omogoča, da jo premaknejo v želeni položaj ali ustvarijo želeno gibanje. Vsako kovinsko ogrodje je bilo prekrito s tkanino in/ali krznom. Animirali so tudi vsako glavo (ali dele glave), da so ustvarili ustrezne izraze na obrazu in premike čeljusti ter tako uskladili govor z odpiranjem ust. V 14 mesecih so na 8 vzporednih lokacijah posneli več kot sto lutk v več kot 80 različnih scenografijah.

3D animacija

Medtem ko je potekal ta obsežni podvig z lutkami, so vzpostavili digitalna animacijska orodja za množične prizore, akcijsko sekvenco v predoru in za like, ki so leteli ali plavali, na primer majske hrošče in kita, pa tudi za metulje, netopirje, kresničke, ribe ipd.

Pri uporabi digitalnih orodij so morali paziti, da bodo ohranili izvirne svetove, ki sta jih ustvarila Jan in Denisa, ter tradicionalni vidik stop animacije, obenem pa ustvarjalcem omogočili, da izrazijo svojo kreativnost, ne da bi jih pri tem skrbelo za tehnično plat izdelka kljub kompleksnosti velikega števila nalog v produkcijskem procesu (3D sledenje, ozadja, 3D animacija, posebni učinki, združevanje, kompoziting).


Nagrade in festivali (izbor)


- posebna omemba žirije in nagrada občinstva, MFAF Anifilm 2021
- nagrada za animirani celovečerni film, Mednarodni filmski festival za otroško in mlado občinstvo SCHLiNGEL 2021
- zlata čaša za najboljši animirani film, MFF Šanghaj 2021
- izbor za sekcijo Obzorja, MFF Karlovi Vari 2021
- MFAF Annecy 2021
- nominiran za Najboljši celovečerni animirani film za Evropske filmske nagrade 2021